Belgijska država

William Cliff (rojen kot Andre Imberechts leta 1940 v Gemblouxu, v družini z devetimi otroki) je v francoščini pišoči belgijski pesnik, ki je svojo prvo zbirko s pomenljivim naslovom Homo sum izdal pri založbi Gallimard leta 1973, s spremno besedo Raymonda Queneauja. Že v njej je nakazal vse prvine, ki so ostale značilne zanj vse do danes: uporaba klasičnih pesniških oblik, tudi rim (ki jim žal v prevodu nisem mogel slediti), mešanje visokega pesniškega jezika z vsakdanjim, banalnim in vulgarnim, preplet vsakdanjih prizorov z melanholijo, odkrit homoerotičen izraz in narativnost. Tej je sledilo še osem zbirk, vse do Belgijske države leta 2001, za katero je prejel svojo prvo literarno nagrado. Zapisom nočnega življenja v Bruslju, potikanjem po barih in darkroomih so se sčasoma pridružile podobe s številnih potovanj po vsem svetu in ta belgijski enfant terrible je tako postajal vsaj malce sprejemljivejši za uglajene literarne kroge. Leta 2007 je za svoj celoten opus prejel veliko nagrado za poezijo francoske akademije ter postal gost najuglednejših svetovnih pesniških festivalov. V zadnjih desetih letih je poleg pesniških zbirk izdal še par avtobiografskih romanov. Najpogosteje ga kritiki postavljajo v linijo Villon, Rimbaud, Genet.

Belgijska država prinaša v prvem delu slike Belgije, od sivih deževnih dni, do postaj, premogovnikov in peščenih sipin. Toda majhnost Cliffa utesnjuje: ko prepešači svojo deželo, se napoti v tuje kraje, o katerih skoraj dnevniško tudi piše. Zato, da se proti koncu knjige znova vrne na domača tla, vse do rojstnega kraja, ter s tem zbirko zaokroži. 

----

Cliffa sem odkril naključno leta 1985, ko sem v Parizu sistematično brskal po sodobni frankofonski poeziji ter jo tudi precej prevajal. Toda Cliff je bil nekaj posebnega. Ne samo, da sem potem prebral vse njegove knjige, že takoj je imel velik vpliv na moje pisanje pa tudi prevajanje. Tri leta kasneje sem ga srečal na festivalu homoliterature v Rotterdamu, kar je pomenilo začetek najinega dolgoletnega sodelovanja. Najprej sem prevedel in objavil nekaj njegovih pesmi, bil je gost Vilenice, pomagal je pri prevajanju mojih pesmi za Obsedenost, prevedel sem njegovo zbirko Conrad Detrez, skupaj sva se prebijala skozi moje Banalije in njegovo Belgijsko državo. Težko bi rekel, da je imel še kak drug pesnik tako močan vpliv name kot Cliff – in to dosti predno je postal nekakšen kultni avtor, česar niti ne priznava. Tako kot je on prevajal Biedmo in Ferraterja, sem jaz Geneta, Daousta, Dustana, Duverta in mnoge druge, bolj ali manj robne avtorje – sorodnost s njimi in s Cliffom bi težko zanikal.

bm

Naročite svoj izvod