SVETLANA MAKAROVIČ
Maček Tití
besedilo: © Svetlana Makarovič
ilustracije: © Zvonko Čoh
ta izdaja: © Center za slovensko književnost, 2011
/odlomek/
***
Ob cesti je hiša,
pred njo je vrtiček,
na vrtu drevesce,
na njem toži ptiček –
zakaj je razburjen,
zakaj trepeta?
Oj, mačku ušel je
minuto tega!
Tam gre po stezici
ob vrtni gredici
naš maček Tití
zelenih oči.
Od ranega jutra
ga lakota kolje,
nič čudnega, da je
tako slabe volje;
saj muc je prijazen
in rad ima ptice,
le škoda, da vsaka
ima perutnice …
Ko blisk šine maček
na staro drevo,
zija skozi okno
in čaka, kaj bo.
O, soba je prazna,
zato se Tití
povzpne na polico
z geranijami.
Na vrhu omare
je dosti prahu,
tam gori stojita
dva lonca medu.
le skok – in Tití
že čepi na omari
in z nje opazuje
zeleni akvarij –
poglej si, no, ribe,
si reče Tití,
na skok se pripravi
in šteje do tri …
Pa s tačko prevrne
cel lonec medu,
zato mu spodrsne –
nesreča je tu:
tresk-čof-bum! je reklo,
pa maček Tití
in lonec zgrmita
v vodó z ribami!
No, krasno! Zdaj v sobi
je prava poplava,
neznanska nesreča,
neznanska zmešnjava,
vsevprek po preprogi
razbiti ležijo
akvarija kosci,
a ribe norijo,
zgrožene skakljajo
in že se duše,
prizor, da ti grejo
pokonci lasje! ...