Sentimentalni roman

»Pričujoča pripoved je nekakšna pravljica za odrasle, kar ji dovoljuje, da ob različnih priložnostih krši zakone verjetnosti.

Kljub temu je napisana z izjemno natančnostjo, zaradi česar lahko spominja na najbolj dlakocepski realizem, ki krši zakone dostojnosti.

A namenoma gre za nekaj drugega. Za drugačno dostojnost 
in drugačno verjetnost ...

Kljub mehkim barvam golih najstniških teles, pravljice za odrasle nimajo svojega mesta na knjižničnih oddelkih za otroke.«

A. R.-G. 

----

Francoski pisatelj Alain Robbe-Grillet (1922–2008) je bil v petdesetih letih 20. stoletja ob Nathalie Sarraute in Michelu Butorju eden poglavitnih začetnikov francoskega novega romana. Njegova zgodnejša dela kot Radirke (Les Gommes, 1951), Voyeur (1955, slov. prev. 1974 kot Videc in 1989 kot Voyeur) in Žaluzija (La jalousie, 1957, slov. prev. 2007) so bralce presenetila z mehansko pisavo, s katero se je avtor odrekel vsakršni psihologiji in ohranil zgolj skelet preciznega, opisnega zapisa »snovi«. Vsi elementi klasične pripovedi, vključno z osrednjimi liki, so v njih zreducirani na predmete, orisane z manično, geometrično natančnostjo. V poznejših romanih kot V labirintu (Dans le labyrinthe, 1959), Hiša srečanja (La Maison de rendez-vous,1965) in Djinn (1981, slov. prev. 1988) se je aktivneje posvetil vprašanjem morale in ideologije, do izraza pa je prišla avtorjeva obsedenost z nasiljem, smrtjo in cerebralno erotiko, ki je močno zaznamovala njegovo nadaljnje ustvarjanje. 

Tik pred smrtjo je Robbe-Grillet, od leta 2004 tudi član Francoske akademije, izdal še Sentimentalni roman (Un roman sentimental, 2007), ki je tako skrajen, da je založba Fayard knjigo objavila nerazrezano. Poleg tega je na platnico dodala opozorilo, da je delo »pravljica za odrasle«, in da zaradi natančnih opisov ni primerna za občutljivejše bralce. Roman, sestavljen iz 239 kratkih poglavij, je v prvi vrsti pripoved o mladoletni deklici Gigi, ki jo oče uvaja v svet spolnih suženj in seksualnih iger; sprva zgolj s pomočjo obscenega čtiva, pozneje pa tudi s prirejanjem seksualnih orgij, ki se navadno razvijejo v strašno mučenje, posilstvo in celo smrt mladih deklet. S svojim zadnjim romanom se Robbe-Grillet tako približa tradiciji Marquisa de Sada, predvsem njegovemu romanu 120 dni Sodome (Les 120 journées de Sodome), loteva pa se od nekdaj tabuiranih seksualnih fantazem in perverzij: incesta, pedofilije, posilstva, razuzdanosti, seksualnega mučenja, prostitucije mladoletnic, pornografije. Da je učinek krutosti še večji, Robbe-Grillet v romanu uporabi svoj klasični slog hladnega, treznega pisanja, s katerim razgrajuje dejstva do te mere, da dogajanje mestoma deluje skrajno abstraktno ali celo fantastično, s pomočjo številnih vloženih zgodb pa pripoved variira in osvetljuje z različnih vidikov. Toda kljub nasilju in surovosti Sentimentalnega romana nikakor ne gre brati kot zgolj plod Robbe-Grilletove perverzne domišljije, temveč kot še eno avtorjevo zavestno provokacijo, s katero napada predvsem zlagane družbene norme, obenem pa bralca prisili, da se tudi sam sooči z lastno moralo in predsodki.

----

Mateja Seliškar Kenda je na Filozofski fakulteti končala študij primerjalne književnosti, francoščine in lektorat nizozemskega jezika ter prevaja predvsem nizozemsko in francosko literaturo za mladino in odrasle. Med pomembnejšimi prevodi je potrebno omeniti zgodbe Michela Tournierja, izdane v zbirki Družina Adam, romane W. F. Hermansa (Nikoli več spati), Gerarda Reveja (Zaskrbljeni starši) in Huga Clausa (Govorice, Nedokončana preteklost), roman kultne francoske avtorice Violette Leduc (Thérèse in Isabelle), od sodobnih avtorjev pa prozaista Toma Lanoyja (Kartonaste škatle) in Daniela Pennaca (Šolske bridkosti). Med pomembnejše prevajalske dosežke sodijo antologije, in sicer je pripravila in prevedla izbor sodobne nizozemske kratke zgodbe z naslovom Zeleni volk in bakreni dan, izbor flamske kratke proze Zgodbe iz Flandrije ter izbor sodobne poezije iz Flandrije Ruimte. Zaključuje doktorat o nizozemskih in flamskih avantgardah.