Zaljubljeni jetnik

Jean Genet se je rodil 19. 12. 1910 v Parizu. Samska mati, domnevno guvernanta, ga je pri sedmih mesecih prepustila javnemu skrbstvu. Po osnovni šoli, končani z odliko, je začel uhajati, krasti in se klatiti. Po večkratnih zaprtjih je za tri leta pristal v kazenski koloniji v Mettrayu, ki ji je ob polnoletnosti ušel tako, da je vstopil v vojsko. Služil je v Siriji in Maroku, se nato potepal po Evropi, bil obtožen dezerterstva ter nazadnje zaradi nemoralnosti odpuščen iz vojske. Zaradi klateštva in kraj je bil večkrat v zaporu, kjer je leta 1941 začel pisati. 1942 je na lastne stroške izdal pesnitev Le Condamné à mort (Na smrt obsojeni). Leta 1943 je spoznal Jeana Cocteauja, ki mu je po branju rokopisa Notre-Dame-des-Fleurs (1944, sl. Naša gospa Cveta, 1995) našel založnika. Leta 1945 so izšle pesmi Chants secrets, 1946 roman Miracle de la rose (sl. Čudež vrtnice, 1995), 1947 roman Querelle de Brest (Querelle iz Bresta), prvič je bila uprizorjena drama Les Bonnes (sl. Služkinji, 1969). Leta 1948 je izšel roman Pompes Funèbres (Pogrebni zavod), zaradi ponavljajočih se prekrškov pa mu je grozila dosmrtna ječa, pred katero ga je rešila podpora uglednih pisateljev (Sartre, Cocteau, Gide). Leta 1949 so premierno uprizorili dramo Haute surveillance (sl. Poostreni nadzor, 1972), izšel je Journal du voleur (sl. Dnevnik lopova, 1990). Leta 1950 je zrežiral kratek črno-beli film Un chant d‘amour (Ljubezenski spev). 1951 je kot uvod v Genetova Zbrana dela izšel Sartrov esej Saint Genet, comédien et martyr (Sveti Genet, igralec in mučenec), po katerem Genet dolgo ni mogel pisati. Šele leta 1956 je nastala drama Le Balcon (sl. Balkon, 1988), 1959 Les Nègres (sl. Črnci, 1970, 2001) in 1961 Les Paravents (Paravani). Po partnerjevi smrti leta 1964 je večkrat poskušal narediti samomor, nato je potoval in začel pisati politične eseje in članke. 1968 je podprl študentsko gibanje, 1970 na povabilo Črnih panterjev odpotoval v ZDA in obiskal palestinska begunska taborišča, kjer je ostal več mesecev. Čedalje bolj je bil politično aktiven, zavzemal se je za priseljence v Franciji, podpiral akcije nemške RAF, palestinsko osvobodilno gibanje. Leta 1983 se je lotil pisanja Zaljubljenega jetnika (Un Captif amoureux), katerega korekture je pregledoval, ko je 15. aprila 1986 zaradi raka na grlu umrl v Parizu. Pokopan je v Larachu v Maroku, kjer je našel svojo zadnjo ljubezen.

Genet je leta 1970 Jaserju Arafatu obljubil pričevanje o palestinskem boju, a knjiga Zaljubljeni jetnik (1986), ki je plod te obljube in je nastajala skoraj petnajst let, je vse kaj drugega kot pravoverno ideološko opredeljeno poročilo. Delo res popisuje obdobje njegovega bivanja med palestinskimi borci in begunci ter tudi sodelovanje s Črnimi panterji, a Genet v teh spominih na svoje aktivistično obdobje ohranja popolno avtorsko svobodo. Njegov aktivizem simbolizira samo pisanje – avtorjev boj za palestinsko ali črnsko stvar je prenesen v boj z jezikom, z njegovim pomenom, z lastno nezmožnostjo, da bi podal nedotaknjeno resničnost dogodkov, ki jih hoče ohraniti. Skozi drsečo, fragmentirano Genetovo pisavo, ki z igro domišljije radikalno in brez prehodov sopostavlja nezdružljive elemente ter izumlja nov literarni žanr (spomini/ razprava/alegorično slikanje/stiliziran platonski dialog/epopeja), se intimna vprašanja o čustveni in ne ideološki utemeljenosti njegove zavezanosti mešajo s skrbjo za podajanje »zgodovinske resnice«. Vse do zadnje strani se Genet sprašuje, kakšen je bil njegov položaj znotraj palestinskega boja, kako lahko nastopa kot njegova priča in koliko je pričevanje sploh mogoče. Genet, ki je ostajal zvest osebnemu, večplastnemu videnju resnice, ne pa kakšni junaški, revolucionarni, kolektivni retoriki, je pisanje pojmoval kot izdajo, laž, in je torej to knjigo ter s tem svoje celotno delo sklenil z razmislekom o položaju priče, o pojmu resnice in transparentnosti. Zaljubljenega jetnika zato lahko beremo kot njegov literarni testament, delo, ki s svojim dopolnjevanjem izničuje samo sebe.

----

Suzana Koncut je prevedla številna dela frankofonskih avtorjev kot so: Ben Jelloun, Perec, Sarraute, Flaubert, Boudjedra, de Beauvoir, Yourcenar, Quignard, Maalouf, Camus, Deleuze, Derrida, Bachelard idr.

Naročite svoj izvod