Kaj ostane od jezika

Prevodi: Veronika Dintinjana, Kristina Kočan, Natalija Milovanović, Brane Mozetič in Gregor Podlogar

---

Najbolj zanimiva značilnost vseh treh pesnikov je njihovo zavračanje umika od pisanja kljub eroziji gotovosti. Nihče od njih ne predlaga vrnitve k tradiciji. Nihče od njih ne ponudi nove ideologije. Nihče od njih ne vidi poezije kot rešitve.

Vendar vsi trije še naprej pišejo z resnostjo. Ta resnost se pojavlja v različnih oblikah. Pri Kandekarju je to etična skrbnost. Pri Divateju efektivna iskrenost. Pri Džošiju ironično vztrajanje.

Medtem ko se v sodobni krajini maratske književnosti pojavljajo številni glasovi, ki se ukvarjajo z modernostjo, s politiko in filozofijo, imajo Sandživ Kandekar, Hemant Divate in Manja Džoši posebno in osrednje mesto v poeziji po letu 1990. Njihovo delo ponazarja stalno eksperimentiranje z obliko, naracijo in s filozofskim raziskovanjem, njihovo ukvarjanje s postliberalnimi, postmodernimi razmerami pa jih izpostavlja kot ključne osebnosti njihove generacije. Priznavanje drugih prispevkov k maratski poeziji ne zmanjšuje posebnosti teh treh; nasprotno, postavlja jih znotraj širšega, dinamičnega literarnega polja, v katerem izstopajo zaradi globine, ostrine in izvirnosti svojega pesniškega raziskovanja. Njihov pomen ni naključje, temveč odraz tega, kako poezija razlaga in posega v etična, politična in kulturna vprašanja sodobne družbe.

---

Vsi prevodi so nastali na dveh prevajalskih delavnicah maratske in slovenske poezije. Prva je potekala v Danah pri Sežani, od 3. do 10. junija 2023, druga pa v Mumbaju, od 11. do 18. novembra 2024. Obe delavnici sta potekali v organizaciji Centra za slovensko književnost in indijskih partnerjev (Poetrywala, Mumbai LitFest …), ob finančni podpori Javne agencije za knjigo RS. 

 

Naročite svoj izvod