Sarajevski marlboro

Sarajevskemu Marlboru danes v Zagrebu živečega Sarajevčana Miljenka Jergovića svetovnega uspeha (knjiga je prevedena v vrsto tujih jezikov, v angleščino npr. v elitni zbirki založbe Penguin) ni prinesel le duh časa, ki je bil ob vojni v Bosni željan izvedeti več o tem manj znanem kosu Evrope. Odločilno je k dobremu sprejemu Jergovićeve proze prispevalo tudi, da gre za duhovito, dognano in domiselno literarno delo, kakršnih zahodni svet ne pozna tako veliko, kot povečini mislimo na Balkanu in v njegovi okolici.
Junaki njegovih zgodb se gibajo po specifičnem sarajevskem okolju, na pol poti med mestom in vasjo. Vojna se občasno kaže nekje v ozadju scenografije, nekajkrat pa stopi docela v ospredje. Res so mednarodnemu zanimanju za knjigo pomagale tudi te izvenliterarne okoliščine, res pa je tudi, da Jergovićeva pripovedna nonšalanca zna vzdrževati ravnotežje na ostrini med komičnim in tragičnim in mojstrsko usmeriti pozornost na nadrobnosti. Stereotipe vojne nadomestiti z grotesknim prizorom, ki govori več in močneje. Tak je opis begunske družine, ki s celonočnim tehtanjem pred odhodom v Ameriko skuša svojo lastnino zbiti na dovoljenih šestinšestdeset kilogramov in se odločiti, ali bo v Bosni ostal Most na Drini ali otrokovi svinčeni vojščaki.
To pisanje ponuja slovenskemu bralcu kvalitete (sproščenost, humor…), ki jih današnja svetovna in tudi slovenska proza povečini pogreša. Miljenko Jergović je literarni Fellini balkanskega polotoka in male Azije.

Andrej Blatnik