Izpoved
Neringa Abrutytė, pesnica in preva- jalka. Rodila se je leta 1972 v Nidi na litvanskem polotoku Neringa, ki predstavlja zunanjo obrobo Kurske- ga zaliva in se širi proti Klaipedi na severu. Diplomirala je iz litvanščine in litvanske književnosti na Univer- zi v Vilniusu. Doslej je izdala štiri pesniške zbirke; tri v Litvi: Rojaus ruduo (1995, Nebeška jesen), Iš pažin- tis (1997, Izpoved), Neringos M. (2003, Neringina L.) in zadnjo, četr- to, Fingre (2003, Prsti) na Danskem. V njej je izbor pesmi iz prvih treh zbirk v danskem prevodu. Dansko kulturno okolje njeno poezijo visoko ceni.
Bila je gostja mnogih mednarodnih literarnih srečanj; od bližnjih ome- nimo Medanske dneve Poezije in vina leta 1998, Vilenico 1999, Strugo 2000, Različni jeziki / Linguaggi di– versi v Kopru 2002; sodelovala pa je tudi v drugih literarnih projektih po Evropi. S podporo Društva sloven- skih pisateljev se je poleti 1999 ude- ležila Seminarja slovenskega jezika, literature in kulture. V litvanski jezik je prevedla Jacquesa Preverta, od slovenskih pesnikov pa izbor pesmi Tomaža Šalamuna (2000, Vario bur- nos). Živi in dela (pretežno prevaja dansko literaturo v litvanski jezik) v Københavnu na Danskem.
----
Abrutytė, ki nikdar ne najde miru, se vča- sih smeji na bolj jezen način kakor Scapin in včasih sname masko, s katero je videti, kakor bi bila rojena za to, da se ji smejijo. Tarča pesniške ironije je ona sama: hladna in obenem skoraj histerična kakor bengal- ski ogenj.
Germanas Baltaduonis
----
... Neringa Abrutytė zapisuje bolj inti- men, bolj oseben ženski dnevnik. Tu je nekaj nervoznega, eksplozivnega, včasih nevarno odkritega in naivnega, včasih pa žensko ironičnega, provokativnega, kar kršivsedogmeintabuje,posebnošetiste, ki imajo kaj opraviti z ljubimsko tematsko linijo ali s tematsko linijo ljubezni do sta- rejšega moškega; to je vendarle precej neo- bičajna linija v litvanski poetični tradiciji. Sigitas Parulskis
... Pesnica velikega kalibra ... Danska je lahko srečna, da jo ima in da živi tukaj. Peter Laugesen
----
Taja Kramberger je avtorica treh pesniških zbirk, zgodovinska antropologinja in preva- jalka iz francoščine (Gao Xingjian, proza), angleščine (Lucy Coats, otroška literatura), italijanščine (Michele Obit, poezija) in špan- ščine (Roberto Juarroz, poezija).