S krempljem podčrtano

"Zdaj sem že lep čas na tem nenavadnem planetu in medtem sem prišlo že kolikor toliko do sape, tako da pomalem že poskušam spraviti svoja zapažanja o njegovih prebivalcih v nekak red. Že takoj spočetka sem si privzelo zunanjost, ki močno spominja na prebivalce tega planeta, in če sem le zadosti previdno in ne ropotam preveč o rečeh, ki me spravljajo v osuplost, v glavnem ne zbujam prevelike pozornosti." Tako je Svetlana Makarovič v Teleksu leta 1976 v tekstu Prva dlaka v jajcu opisala sebe kot vesoljsko Ropotalo, ki je začasno prišlo na obisk na planet Jajce in po naključju pristalo v deželi Dlaka. Opisuje to, kar vidi in sliši, in se čudi, kajti njej se razne šege, ki so prebivalcem te dežele tako zlezle pod kožo, da o njih ne razmišljajo več, ne zdijo kar same po sebi umevne, še manj pa šegave. Ker ni nikoli pristala na udobno razmišljanje večine, so njena jasna in ostra stališča, izražena v intervjujih in kolumnah pogosto sprožala živahne polemike. Metaforičnemu svetu njene literature, ki trenutno obsega - skupaj s prevodi - okrog tristo knjig pesniških zbirk in pravljic, se zdaj pridružuje še knjiga izbranih kolumen, ki so nastajale med leti 1992 in 2004.

Nela Malečkar