Sarajevo blues

Najprej velja poudariti: knjiga Sarajevo blues se je porajala in izpisovala dobesedno sredi vojne. V mestu, kjer je dan za dnem umiralo na ducate nedolžnih ljudi. V obleganem mestu brez vode, elektrike, plina, pogostoma tudi brez hrane – v največjem koncentracijskem taborišču ali celo zaporu na svetu, kakor so Sarajevo v svojih zapisih mnogokrat označevali poročevalci … V mitskem mestu nedavne bosanske tragedije. V enako skrajnih razmerah je kasneje, leta 1993 in deloma 1994, v produkciji RTV BiH nastajal eden prvih bosanskih filmov, posnetih med vojno: dokumentarno igrani film Mizaldo – Kraj teatra (Mizaldo – Konec gledališča), katerega naslov v zrcalni preslikavi beremo kot »odlazim« (odhajam). Njegova soavtorja sta bosanski režiser Benjamin Filipović in pesnik Semezdin Mehmedinović. Mizaldo, ki je temeljil na zapisih iz Pojmovnika obleganega mesta (tako je namreč svoj Sarajevo blues podnaslovil Mehmedinović), je bil že leta 1994 prikazan na Berlinalu in je odtlej še vedno na poti po svetovnih filmskih festivalih, kjer je prejel kopico nagrad. Mehmedinović meni, da je bilo snemanje filma posledica pomanjkanja papirja, na katerega bi lahko tiskal Fantom svobode, obenem pa odraz drznosti, kakršno si lahko privoščiš zgolj med vojno.

Novinar, literat, knjižničar in natakar Sem – tisti Sem, ki ga omenja Miljenko Jergović v zgodbi Zvon (kultni sarajevski džezovski klub) iz zbirke Sarajevski marlboro –, Semezdin Mehmedinović, je bil rojen leta 1960 v Kiseljaku pri Tuzli. Kakor vsi Tuzlanci, »ki ne marajo Sarajeva«, je nato natanko tam študiral (diplomiral je iz primerjalne književnosti in knjižničarstva) ter v njem tudi – ostal. Med leti 1986 in 1989 je urejal publikacijo Lica (Obrazi) in mladinski časopis Valter, leta 1990 pa zasnoval Fantom slobode (Fantom svobode) – prvo bosansko hercegovsko literarno revijo postmoderne.

Kakor pravi sam, piše počasi in malo. Poleg knjige Sarajevo blues je izdal še tri pesniške zbirke: Modrac [Modrac – jezero pri Tuzli (Svjetlost, Sarajevo, 1984)], Emigrant (Zadrugar, Sarajevo, 1990) ter Devet Alexandrija  [Devet Aleksandrij (Durieux, Zagreb, 2002)].

Prva, krajša različica dela Sarajevo blues je bila objavljena v broširani izdaji založbe Svjetlost v Sarajevu leta 1992. Bosanski pesnik Josip Osti, ki že lep čas živi v Sloveniji, je v Ljubljani leta 1993 ustanovil Biblioteko »egzil-abc«; v prizadevanju, da bi pomagal bosanskim avtorjem, je ponatiskoval ali fotokopiral knjige, ki niso mogle iz obleganega Sarajeva, ter jih razpošiljal po svetu. Ena prvih je bila Sarajevo blues. Izbor iz te izdaje je bil v slovenskem prevodu Mojce Mihelič objavljen 1995 v Novi reviji št.153/154.  

S knjigo Sarajevo blues se Mehmedinović pridružuje pesnikom – pričevalcem sarajevskega vojnega pekla, o katerem so pretresljivo pisali Izet Sarajlić, Josip Osti, Mile Stojić, Marko Vešović … Mehmedinovićev literarni »vojni dokument« je svojski »krvni davek« izkušnji, ki ga je neizbrisno zaznamovala, obenem pa mu je ravno doživljanje vojne in bližine smrti izostrilo čutila do te mere, da je zmogel zaznavati tudi najneznatnejše drobce vsakdanjika, ki bi v drugačnih okoliščinah prejkone ostajali neopazni, nepomembni, ter ga razprlo do neizprosnih bivanjskih spoznanj. Sarajevo blues je knjiga, ki omaja ustaljeno podobo o literarnih zvrsteh, ker se v njej, mestoma povsem neopazno, izmenjujejo poezija in proza, fiktivnost in dejanskost, esejističnost in izpovednost … Njena faktura je nemara odraz razdrobljenosti sarajevske vojne stvarnosti, iz katere je spregovarjala. 

Leta 1996 je Mehmedinović zapustil rodno Bosno in se kot politični azilant z družino preselil v ZDA. Pravi, da je na drugi strani Oceana »tujec z zapleteno identiteto«. Sprva je nenehoma razmišljal le o vrnitvi, zdaj o tem ne razmišlja več. Pesnikuje, odkriva Ameriko in kot novinar sodeluje pri VOA (Voice of America, Bosnian Edition). Pesniška zbirka Devet Aleksandrij, ki jo je spisal v tujini in mu jo je v prevodu Ammiela Alcalayja izdal slavni Lawrence Ferlinghetti v založbi City Lights Books, je bila leta 2003 uvrščena na lestvice najboljših knjig poezije, natisnjenih v ZDA (Publishers Weekly, Barnes&Noble).    

Slovenski prevod knjige Sarajevo blues na avtorjevo željo upošteva zaporedje in izbor besedil iz ameriške izdaje (Sarajevo Blues, City Lights Books, San Francisco, 1998). 

----

Sonja Polanc je doslej objavila prevode romanov Okus po moškem ( Rotis, 1998) in Kot da me ni (Aleph, 2002) Slavenke Drakulić ter Klara (Inamar, 1999) Mira Gavrana in knjige kratkih zgodb Sarajevski marlboro (Aleph, 2003) Miljenka Jergovića.