Dnevnik izginjanja

Romeo Mihaljević (1971), hrvaški pesnik, ki objavlja poezijo od prve polovice devetdesetih. Doslej je objavil zbirke: Angelska konverzacija, 1977 (nagrada Slavić Društva hrvatskih književnika za najboljši prvenec), Nočni jezik, 2002 (nagrada Kvirinovih poetskih susreta v Sisku), Slike z zvezdnatih kolodvorov, 2003 (zbornik treh pesnikov ob manifestaciji Srebrna cesta v Varaždinu), Tisti ki hodi v obeh snih, 2004 (nagrada za najboljši pesniški rokopis na Cesarićevim danima v Požegi in nagrada pesniških srečanj v Drenovcih). 

----

Kreira se poetika nadsna, ta, ki daje svoja navodila v samem dejanju pisanja.

Tea Benčić Rimay 

----

Taki Romeovi svetovi niso samo goli splošni simulacrum, temveč sled, ki izpareva na poslednjih, navidez nemogočih mestih in celo verzi jih niso sposobni ohraniti.

Igor Gajin (Glas Slavonije)

----

On je, mistično resen, posvečenec skrivnosti, ki bo, zapisana na zamegljenem oknu, razkrita samo njemu.

Marina Protrka (Vijenac)

----

Gre za fino pesniško tkivo zapeljive, včasih erotične mirnosti, ki s spretnim prepletanjem modernistične metaforičnosti in postmodernistične citatnosti preizkuša psihoterapevtski učinek revizije intimne zgodovine, povprašuje po memorijskem potencialu telesa in teksta ter nudi definicijo pesniškega jezika in pisanja nasploh.

Sanja Jukić (Zarez)

----

Mihaljević utemeljuje svoje pesništvo na doživljaju telesa, najprej pa na snovnosti tistega, kar se sprejema s čutilom za vid, z dimenzijo očesa.

Tonko Maroević (Slobodna Dalmacija)

----

(...) uresničuje močno in prepričljivo pesniško (re)konstrukcijo lirskega sveta, hkrati pa se odloči za sporočilo, neposreden odnos do zunajjezikovne realnosti, da bi povedal resnico nekega dvojnega sna. Ljubezenskega.

Maja Gjerek Lovreković

----

Prisotnost glagola, akcija, kot da nadomešča ganjenost, v kateri traja pesniški glas, glas, zaznamovan z usmiljenjem, bližino in potopitvijo v nedoločenosti, ki jih ustvarjajo znotraj sebe zaokrožene in končane slike.

Miroslav Mićanović (Vjesnik)

----

Gre za ustvarjanje pesmi kot prisotne odsotnosti, nikoli izgovorjenega ali nekje zabeleženega jezika, morda jezika bilk, jezika ognja, jezika zvezd, jezika noči, v katerem bo sama pesem, tudi za pesnika nepričakovano, začela doživljati preobrazbo.

Tea Benčić Rimay (Vijenac)

----

Romeova poezija piše dnevnik vse bolj oddaljene odsotnosti.

Igor Gajin (T – com, Kultura)

----

Brane Mozetič je avtor trinajstih izvirnih del doma in dvanajstih v prevodih v tujini. Prevaja predvsem iz francoščine: doslej trinajst knjižnih prevodov, med njimi Rimbaud, Genet in Foucault.

Naročite svoj izvod