Kuharjeva prekletstva in druga grozodejstva

Srđan V. Tešin (1971, Kikinda) sodi med vodilne srbske literate mlajše generacije. 
Na literarno prizorišče je stopil sredi kriznih devetdesetih prejšnjega stoletja, ko so nagloma propadale založbe, bankrotirale knjigarne in životarile knjižnice, bralna publika pa je bila finančno (in mentalno) dotolčena ter zaradi vojne omejena na ozke nacionalne okvire in kajpada dodobra zdesetkana. Tešin je vseskozi dejaven tudi kot urednik tiskanih in spletnih literarnih revij, recenzent, kolumnist in esejist ter reden gost mednarodnih literarnih festivalov, simpozijev in kolonij. Zaradi svojega pisanja je bil že sodno preganjan, tvegal je pozive k linču in doživel izgubo službe, toda njegovo prepričanje, da je eden najboljših srbskih proizvodov prav literatura, ostaja neomajno. Kot budni spremljevalec vsakdanjika – »nedopustno, nespodobno in nemoralno je, če se človek ne odziva« – se je razvil v pronicljivega kolumnista, ki si pri vivisekciji aktualne pojavnosti upa imenovati stvari s pravimi imeni, kar v problematičnih razmerah njegove domovine ni najbolj zaželeno. 

 Doslej je objavil osem knjig: dramo Ocvrti možgani (Coated Brain/Pohovani mozak, 1995, 1996), pesniško zbirko Sveta trojica Georgija Zecowskega (Sveto Trojstvo Georgija Zecowskog, 1997), zbirko zgodb Sijajen naslov za pantomimo (Sjajan naslov za pantomimu, 1997), romane Kazimir in drugi naslovi (Kazimir i drugi naslovi, 2003), Skozi prah in puščavo (Kroz pustinju i prašinu, 2005, ponatis 2008) in Kuharjeva prekletstva in druga grozodejstva (Kuvarove kletve i druge gadosti, 2006) ter zbirko kolumen Alternativni vodnik po Babilonu (Alternativni vodić kroz Vavilon, 2008). 

 Pričujoči roman Kuharjeva prekletstva in druga grozodejstva je nastajal s pomočjo štipendije Borislava Pekića in bil uvrščen med finaliste za Ninovo nagrado za najboljši roman 2006. Beremo ga kot pretresljivo družinsko sago, psihološko grozljivko in pikro družbeno kritiko hkrati. Tešin to delo posveča duši pokojnega prijatelja Đure Đukanova, enega največjih sodobnih vojvodinskih pripovednikov, in že na začetku, predvsem s citati S. Drakulićeve, delno nakaže poanto pripovedi: mar si med branjem o zverinstvih sploh drznemo verjeti, da so kaj takega storili naši bližnji, sorodniki ali nemara sosedje? Dogajanje, ki zajema več viharnih generacij do konca bizarne družine in je nanizano kot zamotan klobčič grotesknih zgodb, ki se bodisi začenjajo ali končujejo v Mokrinu, je umeščeno v zadušljivo podeželsko provinco ter se dotika obilice tabuiziranih tem, kakršne so v sodobni srbski književnosti praviloma ostajale zanemarjene in spregledane. Osrednji lik romana Pavle je vojni poročevalec in fotograf, in prav skozi njegovo percepcijo realnega – neprizadeto, ravnodušno fotografsko opazovanje; distancirano, obsceno in voajeristično upodabljanje – iz poglavja v poglavje stopamo v obračun z družinsko, lokalno in nacionalno tradicijo. Pred nami se odpira nesrečna, prejkone celo prekleta dediščina perverzij, travm in zločinov. Ritem hitre pripovedi, pretežno izpisane v kratkih in okleščenih stavkih, ustreza šklocanju Pavletovega fotografskega aparata, s katerim je, tavajoč križem po planetu, z distance ovekovečil največje nesreče svojega časa. Vsako od enaindvajsetih poglavij se prične z osupljivim in vznemirljivim dejstvom ter sklene z le navideznim razpletom, saj so pripovedne niti spretno zasukane, za nameček pa je vanje spotoma vpletenih še kup novih, da postane težko loviti sapo in povezovati ducate začetkov in koncev, zapletov in razpletov vseh prekletstev in grozodejstev. Na eni strani bizarnost, perverzija, sovraštvo, zločini, zavist, sprevržena domišljija in umazane strasti ter iznakažena človeškost, na drugi pa neprizadetost, ravnodušnost, nespametnost. Razpeti med strastmi in perverznostmi liki romana postajajo zlohotni zločinci, ki dokaze svojih zverinstev hranijo v steklenih posodah ali na video posnetkih, ravnodušni do tujega trpljenja in lastnih grozodejstev … 

---

Prevajalka in igralka Sonja Polanc se je uveljavila s prevodi nekaterih najvidnejših hrvaških, srbskih, bosanskih in črnogorskih avtorjev (Drakulićeva, Ugrešićeva, Gavran, Barbieri, Albahari, Jergović, Mehmedinović, Brković …).  

Naročite svoj izvod